10.00 Slovenska Wikipedija: Strnimo vrste! (pred. 4)
Guru odprte humanistike v slovenskem prostoru, dr. Miran Hladnik, bo predstavil načine oblikovanja wikipedijskih vsebin v slovenščini.

10.00 Znanost pod žarometi medijev (park)
Mediji, naj bodo to tiskani, spletni, radijski ali pa v obliki videa, so prostor, v katerem večina oseb pride v stik z delom znanstvenic in znanstvenikov. Kako in kje je v slovenskem javnem prostoru predstavljena znanost? Kakšen diskurz vzpostavlja z javnostjo? Kako dobro poznamo slovenski raziskovalni svet in sledimo dognanjem tujih raziskovalk in raziskovalcev? Kje se govori in piše kritično o znanosti? In nenazadnje, kdo naj bi poročal o znanosti? Vsa ta vprašanja si bomo zastavili v pogovoru o znanstveni komunikaciji v slovenskem medijskem prostoru, ki bo slišan tudi v etru Radia Študent, na 89,3 MHz. Sodelujejo: Lea Udovč (STA), Dora Domanjko (RLS Merilna tehnika), dr. Matevž Dular (Fakulteta za strojništvo), dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) in moderatorka Urša Adamič.

10.00 Rimljan za en dan: delavnica za otroke (park)
Na delavnici bomo predstavili predmete iz časa antičnega Rima, ki jih uporabljamo še danes. Spoznali bomo rimska oblačila in nakit, izvedeli, kaj sta bulla in lunula (talisman, ki ga je dobil otrok ob rojstvu), in spoznali vojaško opremo. V kulturnem društvu Vespesjan so svoje moči združili ljubitelji vsega antičnega. S ponazoritvijo življenja v preteklosti širijo vedenje o njej in prispevajo k bogatenju kulturnega življenja v svojem ožjem in širšem okolju. Ozaveščanje o pomembnosti antike je še posebej pomembno za vse bodoče klasične filologe in filologinje. Sodelujejo Nataša Gaši, dr. Sonja Weiss in društvo Vespesjan.

11.00 Odprto izobraževanje: priložnosti in izzivi za visokošolsko izobraževanje (park)
Sodobna tehnologija je v mnogočem presegla tradicionalne okvire visokošolskega izobraževanja, priča smo razvoju novih oblik in metod izobraževanja. Eno od pomembnih gibanj, ki spremlja razvoj in integracijo IKT v izobraževanje, je gibanje za »odprto izobraževanje«, ki temelji na načelu znanja, ki je dostopno vsem, vedno in povsod. Sodelujejo: dr. Miran Hladnik, dr. Janez Bešter (Fakulteta za elektrotehniko UL) in mag. Mitja Jermol (Institut Jožef Stefan). V sodelovanju s CJVT UL.

12.00 Igra besed: tekmovanje kot promocija jezikovne igre kolokacij (park)
Kot se za sejem akademske knjige spodobi, bodo strastni bralci in ljubitelji knjig lahko iz prve roke preverili, kako močno so se jim kilometri prebranih vrstic vtisnili v spomin. Svoj občutek za jezik bodo lahko predstavili v Igri besed, v kateri je spretno povezovanje in premetavanje besed ključnega pomena. V sodelovanju s CJVT UL.

12.00 Prevodi v novi preobleki (park)
Vnovični prevod istega dela priča o bogati prevodni kulturi posameznega naroda. V slovenščini imamo tako več prevodov klasičnih dramskih del, v zadnjem času pa tudi vse več novih prevodov grških in latinskih klasikov ter del za otroke in mladino. Kako to, da so leposlovni izvirniki večni, prevodi pa v nekaj desetletjih zastarijo? V pogovoru bodo sodelovali Prešernov nagrajenec, avtor, prevajalec in urednik Aleš Berger, prevajalka dr. Jelena Isak Kres ter prevajalka in raziskovalka dr. Marija Zlatnar Moe. Moderira dr. Amalija Maček.

13.00 Nesmrtnost in neumrljivost (park)
Eden najuglednejših slovenskih filozofov dr. Tine Hribar se že več let ukvarja s tematiziranjem vprašanj o smrtnosti in umrljivosti človeka, večnosti in prisostvovanju oz. odsotnosti Božjega v zgodovini teologije in filozofije. Ob izidu zadnjega dela obsežne filozofske trilogije (Sodobna teologija, filozofija in znanost) se bo z avtorjem akad. prof. dr. Tinetom Hribarjem in dr. Jankom Lozarjem Mrevljetom pogovarjala dr. Ignacija J. Fridl. V sodelovanju s Slovensko matico.

14.00 Osmisliti Bauhaus: predstavitev zbornika Bauhaus – Baumensch. Človek. Umetnost. Tehnologija (park)
Dogodek bo obeležil 100-letnico šole oblikovanja Bauhaus in bo obenem predstavljal neke vrste uverturo za predstavo Triadni balet. Na dogodku bodo trije avtorji prispevkov (Marko Balažic, Hana Čeferin in dr. Anita Srebnik) ter režiser septembrske predstave Triadni balet Jan Krmelj spregovorili o pomembnosti Bauhausa in njegove filozofije, ki je stremela k duhovni svobodi in  oblikovanju novega človeka.

15.00 Machado de Assis: Posmrtni spomini Brása Cubasa. Pogledi na brazilsko družbo nekoč in danes (park)
Za Brazilce je pisatelj Machado de Assis eden najnatančnejših opazovalcev brazilske družbe 19. stoletja. Na okrogli mizi bo govora o njegovem romanu Posmrtni spomini Brása Cubasa, ki se z natančnostjo, humorjem in ironijo dotika socialnih fenomenov tedanje družbe. Ti so enako aktualni tudi 130 let po njegovi objavi. Sodelujejo Milena Šmit, slovenska veleposlanica v Braziliji, dr. Jasmina Markič in dr. Mojca Medvedšek. Moderira dr. Blažka Müller Pograjc.

16.00 O botricah in botrih iz Rezije: pripovedovalski nastop in pevska delavnica (park)
V ljubezni do zgodb in glasbe iz (ne)znane nam Rezije sta se uglasili glasbenica Katarina Šetinc in pripovedovalka ter performerka Polona Prosen. Pripovedujeta o pobožnih dušah, mastnih skominah in pomladi, ki se prevesi v zimo. Pripovedke so prepletene z rezijanskimi melodijami, ki nas popeljejo tja za hribe, od koder so zverinice doma in nas učijo strukture ter oblikovanja pripovednih besedil.

17.00 Japonska pred 50 leti (Modra soba)
Danes zaslužna profesorja dr. Andrej Bekeš in dr. Mitja Saje sta na svoji prvi poti po Japonski leta 1970 posnela dva kratka dokumentarca. Skozi filmske posnetke bomo lahko razbrali, kako sta dva od poznejših ustanoviteljev Oddelka za azijske študije videla globlja ozadja japonske družbe v tistem času, ki jih bosta ob predvajanju tudi podrobneje razložila.

17.00 śatáṃ śarádaḥ – Sto jeseni (Staroindijsko gledališče) (park)
Za uvod nas bo v staro vedsko obdobje prenesla dramska uprizoritev najosupljivejše rgvedske himne nasploh – Viprayogasūkte, tj. Pesmi o ločitvi. Vsa eksotična pestrost in neustavljivi čar klasičnega sanskrtskega gledališča pa bosta pred našimi očmi oživela ob uprizoritvi Bhâsove znamenite enodejanke Madhyamavyāyoga – Igre o srednjem bratu. Nastopajoči: Luka Brenko, Aljaž Korbar, Patricija Kreševec, dr. Nina Petek, Maša Poljšak Kus, Lara Potočnik, dr. Luka Repanšek, Maja Rotter, Miha Sušnik, Zmago Švajncer Vrečko.

18.00 Melanholiki (koncert) / park
Melanholiki so šestčlanska zasedba od leta 1981 in še zdaj ne znajo nehati. Igrajo marsikaj – od pesmi Elvisa Presleyja in Adriana Celentana do popevk Louja Reeda in Franka Zappe, pa tudi svojih imajo nekaj na repertoarju. Pri Melanholikih poje in pritiska na klavirske tipke dr. Marko Stabej, kitaro igra Miha Muck, bas Matjaž Zorko, bobne dr. Jaka Vadnjal, klarinet Žiga Arh in saksofon Nejc Bolka.

19.30 Bralec na uro, José Sanchis Sinisterra / (Vodnikova domačija)
Bralec na uro je gledališka igra za tri osebe. Prizorišče dogajanja je salon-knjižnica v bogati meščanski hiši.  V njej živi mati s slepo hčerko Loreno, ki ima psihične težave. V to malo družinsko skupnost pride Ismael kot najeti Lorenin “bralec na uro”. Ismael je moški z nevtralnim bralskim glasom, ki ne razkriva njegove osebnosti. Sčasoma pa Ismael postane več kot zgolj najet glas. V vlogi Loreninega bralca ima možnost razbrati problematično zgodovino te družine, pa čeprav mu tudi njegova življenjska zgodba uhaja z vajeti.  Branje in poslušanje se tako znajdeta na bojnem polju konfrontacije, hkrati pa s posredovanjem literature, dinamika med tremi nastopajočimi osebami postaja vedno bolj zapletena. V izvedbi španske gledališke skupine “Hipercloridria 3.0”. Igrajo: Alexander Centa, Manca Vollmayer, Nina Vrhunc; Režiserka: Gemma Santiago Alonso; Prevod podnapisov: Nika Štrus in Tamara Mateša.

10.00 Arheokotiček: delavnica za otroke (park)
V prvi delavnici za otroke se bodo udeležencem pri barvanju izrisale različne situacije oz. predmeti iz različnih obdobij, iz katerih bodo mentorji izpeljali različne poučne zgodbe (prazgodovina, rimska doba, srednji vek). V drugi delavnici bodo otroci morali poiskati posode, hrano in živali iz določenega obdobja (prazgodovina, rimska doba, srednji vek), v tretji bodo sestavljali nošo in bivališča, značilna za določeno obdobje. Koordinira Manca Vinazza z Oddelka za arheologijo FF.

10.00 Habsburški imperij (park)
Knjiga, ki v temelju spreminja pogled na habsburški projekt, se je le nekaj let po izidu že uveljavila kot klasična sinteza srednjeevropske zgodovine 19. stoletja. Prevod je pomemben tudi za slovensko zgodovinopisje in širše bralstvo, saj ponuja novo, afirmativno podobo habsburške države, s tem pa tudi slovenske zgodovine v obravnavanem obdobju. O vsebini knjige bo dr. Jernej Kosi spregovoril s kolegicami in kolegi, ki se raziskovalno posvečajo zgodovini obravnavanega obdobja. Sodelujoči: dr. Rok Stergar, dr. Petra Svoljšak in dr. Marko Zajc. V sodelovanju z založbo Sophia.

10.00 Sopomenski turnir (pred. 18)
Študentke in študenti bodo tekmovali v hitrostnem naštevanju sopomenk. Ob zagatah bo na pomoč priskočila strokovna žirija s Slovarjem sopomenk sodobne slovenščine (CJVT UL). Le kdo bo najboljši, najhitrejši, glavni, vrhunski, elita? Čaka nas napeta tekma za čast in slavo ali pa vsaj simbolične nagrade sejma Liber.ac. Pridružite se nam in spodbujajte svojo najljubšo ekipo, morda presenečenje čaka tudi najbolj aktivne člane in članice publike.

10.30 Stud in (ne)ravnodušje: erotika rasnih in razrednih razlik v romanu The Woman of Colour (pred. 15)
Junakinja romana The Woman of Colour (1808) je dedinja kreolskega porekla, ki odpotuje v Anglijo, da bi se poročila z bratrancem in združila svoje bogastvo z njegovim visokim družbenim položajem. Bratranca najprej odbije njena temna polt, vendar se pozneje vseeno odloči, da se bo z njo poročil. To stori iz usmiljenja do nje in zaradi občudovanja njenega značaja. Tovrstni prizori v sentimentalni književnosti dobro ponazorijo navzkrižje med spontanim poželenjem in s predsodki obremenjenimi naučenimi odzivi. Predavanje dr. Daniela Yuja s St. Mary’s College of Maryland bo osredotočeno na vpliv pojmovanj subjektivnosti iz obdobja razsvetljenstva na te odnose ter njihovo vlogo pri oblikovanju sodobnih identitet. Predavanje bo v angleščini.

11.00 Ustvarjalna delavnica z glasbenico in pisateljico Polono Janežič (park)
Glasba je ravno prav abstraktna, da lahko kot neke vrste tihi partner nudi širok spekter svoje uporabnosti drugim zvrstem umetnosti. Obstaja lahko sama zase, lahko pa s svojo pripovednostjo, svojo ilustrativnostjo in svojo ambientalnostjo “pomaga” na primer filmu, gledališču, pripovedništvu, plesu/gibu, literaturi, da vzpostavijo svoje zgodbe, like, dogodke in situacije. Glasba je postala že tako vseprisotna, da je celo njena odsotnost, torej tišina,  postala zgovorna. Glasbena delavnica bo osnovana na teh predpostavkah, ukvarjali pa se bomo z zelo konkretnimi primeri glasbene ilustrativnosti, pripovednosti in ambientalnosti. Polona Janežič je glasbenica, skladateljica in pistaeljica, članica glasbenih skupin Katalena in Melodrom. 

12.00 Antropološke perspektive solidarnosti in recipročnosti (park)
Monografija obravnava različne vrste skupnostnih oblik ekonomskega organiziranja. Te teme se v slovenskem prostoru velikokrat proučujejo v razmerju do preteklosti oziroma v kontekstu sodobne socialne ekonomije. Antropološki pogled močno razširi debato in pokaže na skupnost kot temeljno kategorijo ekonomske in družbene produkcije, menjave in potrošnje in reprodukcije. Sodelujoči: dr. Gorazd Kovačič, dr. Boštjan Kravanja in Daša Ličen. Moderira urednik zbornika dr. Peter Simonič.

13.00 Zapiranje (osebnih) podatkov (park)
Dr. Blaž Markelj (Fakulteta za varnostne vede Univerza v Mariboru, Ljubljana) bo predstavil situacije, ko odprtost podatkov ni dobrodošla, obenem pa bo razložil tudi, kako zaščititi svoje (osebne) podatke v času digitalizacije in kdo preži nanje.

14.00 Zlato je vse, kar se ne sveti: interdisciplinarne raziskave na najdišču Cvinger pri Dolenjskih Toplicah (park)
Raziskave na najdišču Cvinger je Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izvajal najprej v okviru projekta ENTRAN in nato Iron-Age-Danube pod vodstvom doc. dr. Matije Črešnarja. Najprej je dr. Dimitrij Mlekuž izvedel analizo in interpretacijo lidarskih posnetkov, nato pa je te podatke kasneje s geofizikalnimi raziskavami dopolnil dr. Brane Mušič. Vsi ti podatki so bili pomoč pri nadaljnjih arheoloških raziskavah, ki jih bo predstavila Manca Vinazza. Ker je najdišče Cvinger znano tudi kot metalurški center z več kot sto starejše železnodobnimi pečmi, bo rezultate arheometalurške raziskave predstavil dr. Jaka Burja.

14.00 Odprt pogled v prihodnost (park)
Kaj prinaša prihodnost, bo iz kavne usedline (pre)brala naša hišna vedeževalka. Samo za neustrašne!

15.00 Vodstvo po razstavi Železnodobne zgodbe s stičišča svetov (Narodni muzej Slovenije) / brezplačno
Z imenitnim arheološkim gradivom iz naših krajev so na razstavi prikazane okoliščine, ob katerih so se najznačilnejši pojavi železne dobe – od metalurških tehnologij, umetnostne figuralike do avtohtonih začetkov denarnega gospodarstva in razvoja lokalnih pisav – uveljavili ter samostojno razvili na ozemlju Slovenije. Ob razstavi bomo skušali ugotoviti, kje je mesto in kakšna je vloga keltske latenske kulture znotraj dolgega prvega predkrščanskega tisočletja. Vodi dr. Boštjan Laharnar.

15.00 Postmoderni subjekt in relacijsko sebstvo (park)
Na okrogli mizi bodo z več vidikov osvetlili vprašanje tako imenovane »krize subjekta«, ki prevladuje v sodobnem, globaliziranem svetu, in predebatirali vrsto alternativnih modelov sebstva, ki so se razvili v neevropskih kulturah. Cilj okrogle mize je po eni strani ozaveščanje problemov, povezanih z razpadom razsvetljenskih vrednot, po drugi strani pa iskanje medkulturnih sintez, ki bi lahko predstavljale pomemben doprinos na poti iskanja novih oblik humanizma, svobode, avtonomije in dostojanstva človeka. Sodelujejo dr. Jana S. Rošker, dr. Olga Markič, dr. Rajko Muršič in dr. Cvetka Toth, moderira Marko Ogrizek. V sodelovanju s Konfucijevim inštitutom (Ekonomska fakulteta UL) in ZRS Koper.

16.00 Prevajanje humanističnih besedil (park)
Pogovor o posebnostih prevajanja humanističnih besedil, oblikovanju slovenskega izrazja in o tem, zakaj ima humanistika smisel. Sodelujejo: dr. Barbara Pregl, dr. Seta Knop in dr. Đurđa Strsoglavec. V sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.

17.00 Odprta glasba: avtorske pravice in intelektualna lastnina (park)
Glasba ni samo umetnost: glasbeno delo oziroma skladba je tako kot vsako avtorsko delo tudi tržno blago in pravni pojem. Kako v luči tega dejstva misliti glasbo ter njeno odprtost in svobodo? Kaj je intelektualna lastnina? O tem bodo spregovorili dr. Boštjan Narat, filozof in glasbenik, Urša Chitrakar, odvetnica, in Janez Križaj,

18.00 V paralelki: Jani Kovačič in Boris A. Novak (park)
Jani Kovačič in dr. Boris A. Novak iz istega letnika dobrega starega vina sta bila na ljubljanski »Šubičevi« gimnaziji »v paralelki«, pri študiju filozofije na FF sošolca, nakar sta nadaljevala z življenjem in delom v paralelkah med glasbo, poezijo in kritičnim družbenim angažmajem. Tokrat bosta združila moči na odru Liber.aca.

19.00 Po sledeh Keltov na Slovenskem (park)
Kelti so predstavljali (in še vedno predstavljajo) močno identitetno tkivo v nacionalnih zgodovinah nekaterih evropskih narodov. Toda kaj v resnici sploh vemo o staroveških, poznoprazgodovinskih Keltih in kaj o njih pove arheologija? V predavanju dr. Boštjana Laharnarja se bomo podali po njihovih sledeh na Slovenskem in kmalu ugotovili, da je več vprašanj kot odgovorov, še več pa zakoreninjenih zablod. V sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije.

20.00 D Brincl Bend (koncert) / park
Skupina D Brincl Bend že skoraj desetletje preigrava tradicionalno irsko glasbo. Ugotovili so, da se živahnost in poskočnost irske glasbe dobro pokriva z nekaterimi slovenskimi ljudskimi pesmimi, zato jih nemalokrat združijo. Svoj nastop popestrijo z razkrivanjem bolj ali manj znanih dejstev o zelenem otoku in na ta način poskrbijo za popoln preplet dveh različnih (in tudi precej podobnih) kultur. Simona Bevk (vokal, kitara), Sašo Debelec (kontrabas), Florence Gacoin-Marks (irske piščali, ustna harmonika), Minca Marolt (violina, vokal) in Jure Preglau (bodhran, vokal) vam bodo tako pripravili prijetno glasbeno izkušnjo.